|
Nezasedenih 23.000 delovnih mest
Število
prostih delovnih mest za inženirje v Nemčiji še narašča. Porast v preteklih
12 mesecih znaša okoli 30 odstotkov
Združenje nemških inženirjev (VDI) je skupaj z Inštitutom nemškega
gospodarstva (Köln) izvedlo raziskavo o pomanjkanju inženirjev v Nemčiji. V
njej so sodelovala reprezentativna podjetja iz vse Nemčije. Analizo 3.300
izpolnjenih vprašalnih pol je ob Hannoverskem sejmu 2007 podal direktor VDI
dr. inž. Willi Fuchs.

Dr. inž.
Willi Fuchs, direktor Združenja nemških inženirjev (VDI)
Število prostih delovnih mest za inženirje še narašča
Tudi v
tem letu se opaža nadaljnje naraščanje števila odprtih delovnim mest za
inženirje v primerjavi s prejšnjim letom. Medtem ko je bilo (povprečno)
v aprilu 2006 nezasedenih 18.000 delovnih mest za inženirje, jih je danes
že 23.000. Porast v preteklih 12 mesecih znaša okoli 30 odstotkov
(ugotovitve temeljijo na podatkih, ki
jih je
sporočila Zvezna agencija za delo v preteklih 12 mesecih). Pod predpostavko,
da je na sivem trgu povpraševanje po enakem številu inženirjev, so
raziskovalci prišli do naslednjih številk (ki pa predstavljajo previden
nastavek).

Število
nezasedenih delovnih mest za inženirje narašča
Porazdelitev odprtih delovnih mest po nemških zveznih državah kaže, da je
največje
povpraševanje v deželi Nordrhein-Westfalen s 4.300 inženirskimi delovnimi
mesti. Na Bavarskem jih je nezasedenih okoli 4.000. Baden-Württemberg, na
tretjem mestu, potrebuje še vedno preko 3.900 inženirjev.
Razveseljivo je zmanjšanje števila inženirjev brez zaposlitve. Medtem ko je
leta 2005 število brezposelnih inženirk in inženirjev bilo še malo pod
60.000, se je to znižalo v preteklem letu na približno 40.000. Pomembno je
tudi, da se je delež brezposelnih žensk in starejših inženirjev močno
znižal.
Strojne in elektroinženirje je težko dobiti
IW
Köln je v nemškem gospodarstvu
izvedel
anketo o težavah pri rekrutiranju inženirjev
v letu 2006. Rezultati kažejo. da je imela strojegradnja največje
probleme pri zaposlovanju novih inženirjev (35 odstotkov podjetij). V
elektroindustriji je 31 odstotkov podjetij odgovorilo, da so imela z
zaposlovanjem inženirjev težave. Na področju razvoja in raziskav (RiR) je
bilo takih podjetij 30 odstotkov. Najmanjše probleme pri zaposlovanju
inženirskega kadra so imela podjetja, ki se ukvarjajo s posredovanjem novic
ter podjetja z drugimi storitvami.

Problemi
pri zaposlovanju inženirjev v posameznih panogah v letu 2006
Poti iz pomanjkanja inženirjev
Dr.
Klös, IW Köln, je navedel ukrepe, ki jih izvajajo nemška podjetja in na
posledice pomanjkanja inženirjev na nemško gospodarstvo.
Pozitiven razvoj opažajo pri ukrepih podjetij proti pomanjkanju inženirjev.
Večina vprašanih podjetij (skoraj 70 odstotkov odgovorov) investira v
nadaljnje izobraževanje, da bi preprečila pomanjkanje na kratek in srednji
rok. Okoli 64 odstotkov podjetij poizkuša s povečanjem ugleda podjetja
odprta delovna mesta narediti za kandidate bolj privlačna. Približno vsako
drugo podjetje zaposluje starejše inženirje, samo 15 odstotkov podjetij pa
zapolnjuje mesta z inženirji iz tujine.
S tem se
izraža jasen trend: poleg rekrutiranja tudi vedno večje investiranje v
razvoj kadrov. Podjetja izobraževanja in izpopolnjevanja očitno ne vidijo
več kot ''dobro imeti'', ampak kot strateško investicijo. Ta pristop kot
tudi integracijo starejših delojemalcev je VDI priporočal že leta nazaj.

Ukrepi
podjetij za pridobitev inženirjev
Poleg
tega je izraženo upanje (enako kot prej) v neizkoriščen potencial inženirk.
Aktivnosti kot so ''Girls Day“, ki jo nekaj partnerjev iniciative ''SACHEN
MACHEN'' aktivno podpira, je prava pot za navduševanje deklet in
mladih dam za tehniko ter s tem za dolgoročno zvišanje števila absolventk v
inženirskih vedah.
''Sachen machen'' (Delati stvari) je iniciativa Združenja nemških
inženirjev (VDI) za pospeševanje in krepitev pristopa ''Nemčija, dežela
tehnike''. Kot prva tovrstna iniciativa
za
področje celotne Nemčije je bila sprožena 2. 2.2006.
Nakazano
je bilo tudi, v katero smer morajo potekati napori, če želijo preprečiti
pomanjkanje inženirjev. V preteklih letih se je pri izbiri študijske smeri
dogodil premik v korist pravnih, ekonomskih, socialnih, jezikovnih in
kulturnih ved. Število absolventov v inženirskih vedah je bilo nazadnje malo
pod 40.000, delež absolventk pa 22 odstotkov. Najnižjo točko so prešli leta
2002, toda porast števila absolventov ni trajen, ker število vpisanih
študentov ne narašča in kaže celo padajoče težnje.
Odločilen za to je premajhen interes za naravoslovno-tehnične smeri v
zgornjih stopnjah izobraževanja kot tudi zmanjšan interes za obiskovanje
tehnično usmerjenih poklicnih šol. Vzroki za to so tudi v pouku na splošnih
šolah.
Ukrepi izobraževalne politike morajo voditi k večji zainteresiranosti za
študij inženirskih in naravoslovnih ved. Mlade naj bi za tehniko motivirali
že v zgodnjih otroških letih, v šolah, vse do izbire poklica. In sicer s
strani politike, gospodarstva in z iniciativami, kot je
SACHEN
MACHEN.
Predstavljati si je mogoče tudi nove sisteme spodbud za mladino. Že danes
so v iniciativi
SACHEN
MACHEN podjetja, ki delujejo v opisani smeri. Če bo uspelo takšne primere
najboljše prakse sistematizirati po celotni Nemčiji, se lahko mladim ljudem
pokažejo perspektive, število vpisanih študentov pa občutno poveča.
Če naj
igra Nemčija v naslednjjih letih pomembno vlogo v konkurenci najboljših
tehnoloških držav, si mora postaviti te izzive.
19.4.2007
Prevod in priredba: DMM
Vir:
Ausmaß des Ingenieurmangels
VDI
Kommunikation & Presse (D-PS)
|